Iza Pomlad

MOTNJE BRANJA IN PISANJA

Kot navaja American Speech-Language-Hearing Association,obstaja več različnih motenj branja in pisanja (pa tudi črkovanja). V nadaljevanju so simptomi teh motenj opisani ločeno, po področjih okvare govorno-jezikovnih in komunikacijskih sposobnosti, ki botrujejo motnji branja in pisanja; čeprav se te težave lahko pojavljajo tudi skupaj. Recimo, primanjkljaji prepoznavanja besed in primanjkljaji bralnega razumevanja se pogosto pojavljajo skupaj. Osebe, za katere je to značilno,  pogosto imenujejo »slabi bralci«. Drugi primer je sopojavnost primanjkljaja na področju procesa pisanja in sočasno na področju generiranja pisnega izdelka.

  • Motnje branja običajno označimo z nazivi: disleksija, motnja branja, bralna motnja, specifična motnja branja in specifični primanjkljaj bralnega razumevanja.
  • Motnje pisanja običajno označimo z nazivi: disgrafija, pisalni primanjkljaj, motnja pisanja in specifična motnja pisanja.

Primanjkljaji branja, pisanja in črkovanja lahko vplivajo na eno ali več področij jezika. Metalingvistično zavedanje (zavedanje jezika) vpliva tako na sposobnosti govorjenega kot pisanega jezika, vendar je vpliv različno močan. Fonološko zavedanje je vrsta metalingvistične spretnosti, za katero je bilo dokazano, da je močno povezana s kasnejšimi spretnostmi branja in pisanja.5

Težave z branjem in s pisanjem se pri gibalno oviranih otrocih lahko pojavijo samostojno ali kot pridružene motnje, torej kot posledica drugih težav.

Napotki za šolsko delo motnje branja2, 3, 4

Multisenzorno učenje. Ta pristop je priporočljiv za vse otroke, ne glede na naravo motenj. Primeri:

o     Pisanje besed in povedi s taktilnimi materiali. Uporabljajte »manipulative« (angl. »manipulatives«) – stvari, ki se jih otroci lahko dotaknejo in katere lahko premikajo, manipulirajo z njimi; npr. pišite z lepilom z bleščicami, v pesku, s suhimi testeninami, z legokockami, s perlicami, v peni za britje ipd. Manipulativi so odlična orodja za učenje, zlasti pojmov, ki so vezani na količino, število, čas, denar, ulomke ipd.

o     Telesne aktivnosti za vajo črkovanja, npr. ristanc ali preskakovanje kolebnice, kjer ob vsakem skoku povedo po eno črko besede. Pri gibalno oviranih otrocih se to lahko stori z gibi delov telesa, ki so še ohranjeni, denimo s prsti rok – otrok s prsti oponaša noge in poskakuje s prsti. Otrok lahko v roki drži igračo ali predmet, s katerim ponazarja skakanje ali neki drugi ritmični gib ob črkovanju. Lahko pa drug otrok ali učitelj animirata predmet, s katerim preko giba ponazarjata črke ali zloge, gibalno oviran otrok pa dejavnost spremlja z očmi (lahko ima pri tem svojo roko položeno preko roke animatorja, kar utrjuje povezavo oko–roka) in ob tem ustno narekuje črkovanje ali zlogovanje.

o     Lov na zaklad s črkami in z besedami. Otroke razdelite v skupine in jim dodelite besedo ali poved. Na listke zapišite črke besede oz. besede povedi in jih skrijte na različnih mestih v razredu oziroma šoli. Vsaka skupina mora poiskati in nato ustrezno urediti črke v besedo oz. besede v poved. Lahko jih tudi izrežejo in prilepijo na skupni plakat.

IKT-tehnologija in druga orodja. Med le-te spadajo barvna ravnila, obarvane tipkovnice in poučne (didaktične) računalniške igrice. Tipkovnice z barvnimi predlogami (barvno kodirane črke) ter večje črke na tipkovnici bodo pomagale omogočiti večjo dostopnost otrokom z motnjami branja. Didaktične računalniške igrice lahko igra cel razred skupaj, preko projekcije učiteljevega računalniškega zaslona na platno – pri tem določite, kdaj je kateri učenec na vrsti, in se dogovorite, kako in kdaj si smejo učenci med seboj pomagati pri reševanju.

»Cloze-pristop«. Cloze-vaje so sicer aktivnosti razvijanja bralnega razumevanja, pri čemer so določene besede izbrisane iz besedila in otrok mora sam dopolniti prazna polja. Ta pristop je zelo koristen, saj je enostaven za pripravo in uporabo. Princip pa lahko uporabite tudi na tale način. Otroku z motnjo branja dajte list papirja s seznamom ključnih informacij, ki se jih bo naučil pri posamezni uri in pri tem v besedilu izločite nekatere ključne besede. Otrok si bo lahko na ta način delal zapiske tako kot ostali učenci, vendar z občutno manj frustracije, ki bi jo sicer doživljal, ko bi se trudil dovolj hitro prepisati snov s table. Ta pristop mu bo pomagal, da se lahko osredotoči na vsebino, ne na logistiko prepisovanja. Tako si bo bolje zapomnil ključne informacije. Ko pripravljate izročke, uporabite različne barve, odebelitev besed, različne vrste podčrtovanja, prostorsko in velikostno oblikovanje za poudarjanje ključnih točk in odnosov med pojmi.

Dajte otroku več časa za domačo nalogo. Če ste pripravili domačo nalogo, ki bo zahtevala en dan za reševanje, jo dodelite otrokom na petek, da bo imel otrok z motnjo branja ves vikend, da jo izpolni. Pri pisnih navodilih za domačo nalogo lahko tudi zapišete posamezne korake naloge, npr. »1. Naredi to. 2. Naredi tisto.«

Omogočite izpolnitev domačih nalog na računalniku. Zlasti, kadar je fokus na vsebini, in ne na urjenju tehnike branja in pisanja.

Ocenjujte na podlagi prizadevanja in idej. Osebe z motnjo branja so manj spretne s pravopisom in slovnico. Če pa sta njihov miselni tok in kreativnost močni področji in je jasno, da so se pri reševanju naloge potrudili, je prav, da to pohvalite. Večje napake označite z zelenim pisalom, in ne z rdečim – nič ne kriči »NAROBE!« glasneje kot učiteljevo rdeče pisalo za napake, ki jemlje motivacijo.

Pohvala opolnomoči, kritika ubija pogum. Osebe z motnjo branja pogosto potrebujejo pomoč pri krepitvi samozavesti, preden se sploh lahko pričnejo učiti in premagovati svoje izzive. Neuspešnost so že velikokrat okusili in globoko v sebi morda sploh ne verjamejo več, da so se sposobni učiti. Da mu pomagate pridobiti nazaj samozavesti, ustvarjajte priložnosti za uspeh in pohvalite tudi majhne dosežke.

Ne silite otroka z motnjo branja, da bere na glas, pred občinstvom. Zelo verjetno bo pri branju delal napake ali preskočil dele besedila, ker se bo lovil z mestom v besedilu. To bo samo okrepilo občutke sramu in lahko pomembno negativno vpliva na njegovo vključenost med vrstnike. Prizanesite mu s to izkušnjo neuspeha in najdite drugačen način, da sodeluje pri dani aktivnosti. Morda kot aktivni poslušalec, ki bo na koncu podal povzetek in/ali oceno branja drugih.

Ne kaznujte pozabljanja šolskih potrebščin. Raje pomagajte otroku razviti strategije, ki mu bodo pomagale spomniti se na potrebščine (npr. miselne ali pisne ček-liste za pripravo šolske torbe pred spanjem; organizacija potrebščin, pri čemer ima vsaka potrebščina svoje stalno mesto ipd.).

Ne uporabljajte besede »len/lena«. Osebe z disleksijo se morajo bolj potruditi za manjše rezultate. Težko se zberejo pri branju, pisanju in poslušanju.

Pričakujte manj pisnih izdelkov. Oseba z motnjo branja je morda res inteligentna in bistra, a imela bo težave pretvoriti svoje misli v besedilo (pisno ali ustno). Poskrbite, da ima otrok z motnjo branja več časa za branje, poslušanje in pisanje (v skladu z odločbo o usmerjanju, če jo ima; ali pa vsaj 25–50 % več časa).

Preverjajte razumevanje nemudoma po razlagi oz. po podajanju navodil. Ko pričenjate z novo dejavnostjo, preverite, ali otrok razume, kaj pričakujete od njega pri tem in kaj ga čaka. Vizualizacija (slikovni prikaz s fotografijami, z demonstracijo, modeliranjem in z drugo slikovno oporo) ali povezovanje aktivnosti z nečim smešnim (vključevanje humorja v razlago in demonstracijo) bo pomagalo pri tem, da si oseba z motnjo branja zapomni aktivnost in navodila (čustveni naboj okrepi moč spomina).

Omogočite ustno odgovarjanje na vprašanja. Osebe z motnjo branja pogosto najlažje izkažejo znanje preko govora, te iste ideje pa težko pretvorijo v pisni izdelek.

Omogočite »ČAS ZA RAZMISLEK« pred odgovarjanjem na vprašanje. To storite tako, da otroku zastavite vprašanje in potem naredite premor (10 sekund ali več) ali pa poveste otroku, naj razmisli o odgovoru, preidite na drugo aktivnost, in se vrnite k otroku čez nekaj časa, ponovite vprašanje in ga prosite za odgovor. Pri tem napovejte otroku, kdaj se boste vrnili, npr.: »Razmisli, ta čas bom pobrisala tablo, in ko končam, pridem nazaj k tebi po odgovor.« Alternativno lahko prosite več različnih učencev za odgovor, da bo otoku ponujenih več različnih modelov, kako ubesediti neko misel.

Vsak dan ustvarjajte priložnosti za branje in pisanje, ki niso »za oceno«. To lahko storite v različnih formatih, na različne načine, npr. s pisanjem dnevnika, pošiljanjem elektronskih sporočil, pisanjem in kopiranjem seznama aktivnosti za domačo nalogo, s pisanjem na velik stenski koledar (lahko domači ali razredni), s pisanjem zahvalnih sporočil ali lepih misli za ljube osebe, z arhiviranjem/oštevilčevanjem/etiketiranjem predmetov v arhivu, zbirki (npr. s pisanjem nalepk za poimenovanje razredne zbirke spominkov otrok s počitnic).

Učite otroke strategij, s katerimi sam nadzoruje napredek v izpolnjevanju opravil in pri načrtovanju dela. Pokažite otroku, kako lahko razdrobi nalogo na več manjših enot in kako lahko »odkljuka« že opravljene korake, da sledijo, koliko je že naredil in kaj ga še čaka.

Sodelovanje s starši. Redno se srečujte z otrokovimi starši, da se pogovorite o tem, kako otrok napreduje pri šolskem delu in kakšne strategije pomoči vključujete v delo v razredu. Starši lahko z vami delijo, katere metode sami uporabljajo za pomoč otroku doma in kako uspešne so. To je pomembno, saj si niti dva otroka z motnjo branja nista enaka, zato ne obstaja pristop, ki bi bil enako učinkovit za vse. Z deljenjem znanja in spoznanj o posameznem otroku boste lahko sodelovali s starši in skupaj iskali metode, ki bodo otroku omogočile uspešno učenje.

Napotki za šolsko delo motnje pisanja2, 6

Pripomočki v razredu in rutine. Priskrbite več različnih nastavkov za pisala (za pomoč pri oprijemu), da preizkusite, kateri otroku najbolj ustrezajo. Pripravite izročke, da otroku ne bo treba tako veliko prepisovati s table; pri tem ga vselej preganja čas in je primoran hiteti. Ker je pisanje zanj zelo zahtevno in je pri tem pogosto neuspešen, je to vir frustracije. Zlasti, ko je pod časovnim pritiskom, da bo besedilo na tabli kmalu pobrisano. Izročki so lahko oblikovani po »cloze-pristopu« (glej zgoraj). Otroku omogočite dodaten čas za pisanje zapiskov in za prepisovanje snovi (lahko tudi 50 % več časa, odvisno od stopnje primanjkljaja). Otroku omogočite uporabo diktafona (snemalnika zvoka) ali računalnika v razredu za lažje beleženje zapiskov. Priskrbite črtni papir za pisanje in karirasti papir za risanje pri matematiki.

Podajanje navodil. Pomagajte otroku razdrobiti navodila v manjše korake. Priskrbite rubriko, v kateri je pojasnjeno, kaj in kako se ocenjuje reševanje posameznega koraka (kaj se bo pri tem opazovalo). Podajte primere rešenih nalog. Če je možno, omogočite, da lahko otrok podaja odgovore ustno.

Izpolnjevanje testov in nalog. Prilagodite pisne naloge (kjer je bistvo preverjanje poznavanja vsebine, ne pisave) tako, da jih je možno rešiti s čim manj pisanja, npr. z navodili, kot so: »Obkroži odgovor. Dopolni poved«. Ocenjujte na podlagi vsebinskega znanja, in ne na podlagi pisave. Pri pisavi upoštevajte dodaten trud in napor, ki ga je naloga zahtevala od otroka. Otroku prepustite izbiro, ali želi uporabiti pisano ali tiskano pisavo. Uporabi naj pisavo, v kateri bo uspešnejši in se ne bo dodatno po nepotrebnem trudil s tehniko pisanja. Otroku omogočite dodaten čas pisanja testov, skladno z njegovo odločbo o usmerjanju (če jo ima, sicer pa z otrokom in starši sklenite interni dogovor in dolžino dodatnega časa prilagodite po potrebi). Če se otrok lažje zbere v mirnejšem in tišjem okolju, mu poskusite to omogočiti.

Prilagodite zahteve hitrosti pisanja. Otroku omogočite dodaten čas za pisne naloge, vključno s pisanjem zapiskov, prepisovanjem in pisanjem testov med blok uro.

Prilagodite obseg. Pripravite izročke in drugo vsebino vnaprej. Lahko po »cloze-pristopu« (glej zgoraj). Spodbujajte rabo kratic pri šolskih zapiskih.

 

Viri

[1] American Speech-Language-Hearing Association. Disorders of Reading and Writing. Pridobljeno s https://www.asha.org/Practice-Portal/Clinical-Topics/Written-Language-Disorders/Disorders-of-Reading-and-Writing/.

2  Dyslexia Help. Strategies for Teachers. Besedilo je objavljeno na tejle spletni strani:  http://dyslexiahelp.umich.edu/professionals/dyslexia-school/strategies-for-teachers.

3 Liz Burton. Helping your student with dyslexia. Learn 5 strategies to rely on. Besedilo je objavljeno na tejle spletni strani:  https://www.dyslexic.com/blog/helping-your-student-with-dyslexia-learn-5-strategies-to-rely-on/.

4 Nessy Learning. 10 Teaching Tips for Dyslexia. Besedilo je objavljeno na tejle spletni strani:  https://www.nessy.com/uk/teachers/essential-teaching-tips-dyslexia/.

5 Stephanie Al Otaiba, Cynthia S. Puranik, Robyn A. Zilkowski, Tricia Curran (2009). Effectiveness of early phonological awareness interventions for students with speech or language impairments. The Journal of Special Education, 43, str. 107–128.

6 Susan Jones. Dysgraphia Accommodations and Modifications. Besedilo je objavljeno na tejle spletni strani: http://www.ldonline.org/article/6202.