Dušan Rutar

Psihologija bogatega življenja

V letošnji zadnji številki revije Scientific American Mind lahko preberemo zanimivo razmišljanje o vprašanju, katero človeško življenje je dobro, kako živeti, da lahko rečemo, da je življenje dobro in bogato.

Prvi odgovor na vprašanje je pri roki, kajti velikokrat je bilo že povedano, da bogatega življenja ne zagotavljata niti premoženje niti denar, prav tako pa razumemo, da za dobro življenje ni treba biti ves čas srečen. Kaj potemtakem pomeni dobro živeti in kaj lahko o dobrem, bogatem življenju pove psihologija? In zakaj naj bi človek sploh dobro živel?

Psihološke raziskave dokazujejo, da ima bogato življenje nekaj osnovnih koordinat, ki jih lahko na kratko predstavimo takole: kompleksno mentalno in duhovno delovanje; širok razpon globokega, intenzivnega čustvenega življenja; nove, drugačne izkušnje.

Na podlagi psihološkega spoznanja lahko sklenemo: dobro življenje ni posledica programa, načrta, vnaprej pripravljenih nasvetov strokovnjakov, kako dobro živeti. Dobro življenje je namreč nenadejani učinek rasti, razvoja in napredka, ki jih ni mogoče stlačiti v noben načrt. Na noben način človek ne more predvideti, kaj vse se lahko zgodi v njegovem življenju. Življenje je radikalno nepredvidljivo, zato ne bi smeli deliti ljudi na te in one, ne bi jih smeli kategorizirati in razvrščati, še manj bi smeli razvrščati njihova življenja.

Dobro življenje zato v radikalnem smislu ne obstaja.

Lahko rečemo, da je življenje odprto in nedoločeno. Lahko ga sicer skušamo določiti in zapreti, toda s tem se zagotovo oddaljujemo od bogatega in dobrega življenja. Življenje namreč pomeni odprtost in odkrivanje novega, ustvarjanje novega; lahko rečemo, da je življenje samo že dobro. Dodamo lahko, da je življenje pustolovščina, toda ta ni mogoča brez naše pripravljenosti na pustolovščino, na raziskovanje in odkrivanje življenja. Strah, tesnoba, zaskrbljenost, dogmatična prepričanja, navidezna trdna volja so velike ovire, ki človeku preprečujejo, da bi živel bogato življenje, življenje kot bogastvo.

Bogastvo je torej učinek spreminjanja, ne pa teh ali onih zmožnosti in sposobnosti, da ne govorimo o okvarah, motnjah, invalidnosti, oviranosti in podobnem. Psihološko bogato življenje je tako polno izkušenj, ki jih lahko opišemo kot prijetne in izpolnjujoče, toda to še ne pomeni, da obstaja enačaj med prijaznim in psihološko bogatim življenjem; daleč od tega.

Psihologinja Scott Barry Kaufmanm, avtorica članka z naslovom In Defense of the Psychologically Rich Life, zapiše: Včasih so izkušnje prijetne, včasih smiselne, včasih pa niti prijetne niti smiselne. So pa redko dolgočasne ali enolične.

Torej ni nobene potrebe, da bi bil človek ves čas vesel, nasmejan, zadovoljen, srečen v upanju, da bo živel psihološko bogato življenje. Paradoks je, da lahko tudi srečno in zadovoljno življenje postane monotono, enolično, dolgočasno in nezanimivo.

Psihologi so tudi odkrili, da je psihološko bogato življenje ljudi neposredno povezano z radovednostjo, z raziskovanjem, z odprtostjo, ki zajemajo intenzivna pozitivna in negativna čustva. Psihološko bogato življenje tako ne pomeni, da je človek ves čas v stanju popolne pomirjenosti, skuliranosti in notranjega zadovoljstva, kot da je Buda.

Psihološko bogato življenje ne pomeni niti tega, da je človek ves čas ali vsaj pogosto srečen. Ne, tako življenje pomeni poglabljanje, širitev, bogatenje blagostanja, ki zajema tudi žalost, žalovanje ob izgubi, smrt bližnjega, jezo ter vsa druga čustva in občutke. Psihološko bogat človek se zato ne izogiba, ne beži v predvidena stanja duha, češ da so najboljša.

Prav nasprotno je res. Psihološko bogastvo pomeni, da posameznik odkriva, še bolje, ustvarja pot skozi življenje. Ne živi po mnenju drugih, ne sledi predpisanim potem, ne sledi naukom, dogmam, nasvetom in domnevnim resnicam.

In čisto na koncu se strinjam s tem, kar zapiše psihologinja: Na svetu je veliko ljudi, ki hrepenijo po psihološko bogatem življenju in dajejo v svojem vsakdanjem življenju prednost novostim, raznolikosti, kompleksnosti, intenzivnosti, globini in presenečenju.

Morda je zadnja in najpomembnejša značilnost psihološko bogatega življenja dejstvo, da smo lahko bogati predvsem z drugimi ljudmi in zaradi njih. Zaradi njihove odprtosti, ki jim ne dovoli, da bi nas razvrščali, kategorizirali, označevali in tlačili v kalupe. Odprti ljudje namreč želijo druge odprte ljudi, saj brez njih ne morejo živeti psihološko bogatega življenja.